“SLIKARSTVO JE MATI VIZUALNE UMETNOSTI”

Ustvarjanje, ki združuje različne tehnike – od oglja, svinčnika, akvarelov ali pastelov: akrilni substrat s postopno večplastno uporabo ogljenih linij. Moje figure so lahkotne, kot bi se želele premakniti in nekako “dihati” življenje. Z lahkimi in preprostimi potezami skušajo opomniti na dejstvo – kako preprosto in veliko “življenje” v resnici je. Slikati sem pričela pri svojih 12ih letih, skozi postopno spoznavanje kompozicij, barv in preprostih tihožitij. Postopno sem pričela razumeti, kako se obnašajo toni drug ob drugem, kako linija z barvo determinira obliko ali pa se nenadno zamegli v nepričakovan odtenek.

Imam to čast, da na moji poti spremljajo res čudoviti mentorji; veliki učitelji.  Slikarstva in vizualne umetnosti sem se imela priložnost učiti v ateljejih mag. Natalije Šeruga (1999 – 2010) ter Petra Beusa (2009 – ).

“V delih Nine Kurnik nastopajo kot glavne protagonistke ženske. V slikarskih delih ženske z nežnim erotičnim pridihom, sproščene v svoji nagosti, poplesavajo pred gledalcem, a pri tem zunanjih pogledov ne zavajajo ali zapeljujejo direktno. So lirična, intimna dela, upodobitve življenja v »svojem«, posamezniku lastnem svetu, ki ga opazovalci lahko opazujejo le z distanco. V slikah je tako čutiti močno osebno izpoved, na nek način »avtobiografsko« delo, ki pa ne popisuje realnosti vidnega v smislu avtoportretiranja. Ženske figure si lahko zamislimo kot pretvorbo avtoričine čutnosti v prepoznavno vizualno podobo. Slikarka pri tem premišljeno izbira in kombinira različne tehnike od oglja, svinčnika do tuša, s katerimi ustvarja nežne prehode, do akrilnih barv, ki podobam vdihnejo življenje. Tako kot figure v slikarskih delih tudi ženske v delih na papirju obstajajo v prostoru in času, ki pripadata drugemu – če hočemo, sanjskemu. Črne ploskve, ki se bolj ali manj serpentinasto ovijajo okoli figur, izražajo v kontrastu s subtilno pointilistično risbo zavetje in varnost po večini zamišljenim ali premišljenim ženskam. Čeprav vizualna, to niso dela, ki bi jih le opazovali. Z atmosfero in občutji, ki jih slikarka ustvarja v risbi, nas napeljuje, da jim tudi prisluhnemo. Ali je slišati tišino ali glasbo, rezek ali izzvenel zvok, je seveda odvisno od nas. Umetniška dela Nine Kurnik bi lahko brali kot odo nežni, ljubeči, zamišljeni in zadovoljni ženski, ki naj, kot pravi mlada slikarka, »opazovalcu vlije upanje, s tem, ko ga nagovori, da je ves svet in vse dobro v nas samih.«

A. Zver, dipl. um. zg.

/

 

 

RAZSTAVE